V
evropskih državah se različno odzivajo na krizo, ki jo je v kulturi, umetnosti
in medijih zasejala pandemija covida-19; tam, kjer tovrstno produkcijo
obravnavajo ne (zgolj) kot strošek pač pa kot produktivni del družbe, ki
fiskusu prinaša pomemben del družbenega proizvoda na različnih gospodarskih
ravneh, so zanjo namenili zajeten tovor tako imenovanega »helikopterskega«
denarja in poskrbeli, da živi ter preživi vse do obdobja, ko bi znova (z)mogla
delovati vsaj približno tako kot pred krizo; V Sloveniji pa so na resorju, od
katerega se pričakuje, da bo življenjsko zainteresiran za izvorno, identiteno
in samopotrditveno narodovo substanco in v predizvolitvenih nastopih prvega
ministra in njegovega kulturnega pribočnika s pravimi, vsaj po takratnem vtisu
prepričljivimi besedami, zdaj več kot zadovoljni že s prvim in drugim korona-zakonskim
paketom; Tretji je, kot kaže, namenjen zgolj turizmu in gostinstvu ter delu
javnega prevoza, čeravno imamo že pred dvema letoma izdelano strategijo za
pomembni del te panoge, ki se je tudi pri nas, ne le v svetu, že uveljavila kot
kulturni turizem – z vsemi njegovimi implikacijami in izjemnimi učinki; Pravkar
pa je v sklepni fazi postopek sprejemanja tretjega paketa, ki bo, kot kaže
spregledal marsikaj, kar podpira in sooblikuje kultura v turizmu in z njim. Posebna
zgodba je subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, česar si v kulturi, brez
posledic za programe, repertoarje in kakovost v umetnosti pravzaprav ne
predstavljamo; razen, če imamo v mislih holograme kot digitalni substitut tudi
na odrih – ali recimo v Postojnski jami in ob njej; Si predstavljate politiko v
takšni (hologramski) izvedbi za govorniškim odrom? Kamor koli se te dni obrnemo, da
bi zvedeli kakšno podrobnost več o bližnjih načrtih in premislekih o delovanju
v poletnih in preostalih mesecih (vsaj) do konca leta, naletimo na zadržanost
zaradi negotovosti, ki dokaj zanesljivo prinese nabito prazne dvorane. Čeprav
so v torek na neformalni videokonferenci ministri in ministrice, pristojni za
kulturo in medije v članicah EU govorili
o pomoči kulturnemu in kreativnemu sektorju, ko je bila posebej
podčrtana potreba po finančni okrepitvi in prilagoditvi programa Ustvarjalna
Evropa, se zdi, kot da to pri nas ne povzroča kakšne posebne skrbi, saj so bili
ustvarjalci, kreativci in novinarji deležni plačanega čakanja na delo, zanje in
še za koga skrajšanega že do konca maja.
Spoštovane in cenjeni! Letošnji niz oddaj A
propos: Kultura in turizem smo koncipirali že lansko jesen, to je v času, ko še
v kitajskem Vuhanu ni bilo javno prepoznanih znakov pandemijskega
korona-virusa; V minulih dveh mesecih smo ob vseh protikoronavirusnih omejitvah
vsemu navkljub uspeli pripraviti prvo oddajo iz tega niza, ki nastaja s pomočjo
javnih sredstev, zagotovljenih z javnim medijskim razpisom Ministrstva za
kulturo Republike Slovenije;
Kulturi je do pandemijske krize šlo tudi v
Sloveniji kar dobro, turizmu še bolje; dvojici kultura in turizem ali strokovno
že dodobra uveljavljenemu izrazu – kulturni turizem pa bi se, če bi se oprli na
strategijo ONKULT
imenovano, ki je kot razvojni dokument nastajala v letih 2016 in 2017,
objavljena pa je bila novembra 2017, morala, če malo pretiravamo, cediti med in
mleko.
To, spoštovane in cenjeni, je Radio KAOS, ki bi ga morali slišati na frekvenci 88,8 MHz FM, kjer je v tem času, teh majskih dneh ponavadi mogoče spremljati spored Radia KRIČAČ, ki se je letos zaradi virusne invazije umaknil v ilegalo; Če rečemo na varno, je to samo deloma res – vendar: kakor koli že: shodi so prepovedani iz zdravstvenih razlogov, kakopak, ki pa oblastnikom, vsaj, kar zadeva množična proslavljanja 75_letnice osvoboditve Ljubljane, Dneva Evrope in dogodkov med katere sodijo tudi spominska svečanost ob obletnici zadnjih bojev na Orlah, osmega maja in slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, na kateri se oznanijo dobitniki plaket in nagrad ter nazivov častna meščanka in častni meščan mesta Ljubljana. Na 12_seji Mestnega sveta MOL, ki je bila zaradi korona virusa prestavljena s 23_marca na 4_maj v posebej organizirano okolje grajske Hribarjeve dvorane, so odločali tudi o tem; V sklepnem delu seje so za letošnje mestne nagrajence, ki so ob županovem letnem nagovoru ob prazniku Ljubljane glavni del uradnega dela praznovanja dneva slovenske prestolnice 9_maja, odločili, sicer ne brez polemičnih in kot se je izkazalo v razpravi, neprepričljivih pripomb, da sta letošnja glavna nagrajenca dr_Gabi Čačinovič Vogrinčič in akademik, zaslužni profesor dr_Jože Mencinger.