Radio KAOS | www.radiokaos.info

Prvih slovenskih 50 knjižnih izidov v Stati inu obstati

Uredništvo | 25. December 2021

Sredi decembra je Cankarjeva založba v atriju ZRC SAZU predstavila še eno monumentalno delo, Stati in obstati, pod katerega se je podpisal Kozma Ahačič. Avtor je je povedal, da je sprejel izziv ustvarjanja take knjige, saj je imel že veliko materiala, ki ga je sestavil v okviru svoje disertacije. Ne glede na to, je bilo narejeno veliko dodatnega dela. Ročno vezana in numerirana knjiga je izšla v 300 izvodih in je bila praktično razgrabljena.

Prispevki

Ker imam raje dišeče brezovo poleno in si ga spreminjam v vrtnico ali žezlo, kot pa da bi imela veliko hišo

Tako se glasi eden od značilnih citatov Kristine Brenkove, ki pospremi izdajo knjige o zgodbi urednice in pisateljice, ki je pri Mladinski izšla ob 110 obletnici njenega rojstva. Knjigo sta uredila Alenka Veler in Andrej Ilc in jo predstavila v minulem tednu v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna. Knjiga Draga Kristina je album spominov na »dobro vilo s svilenim glasom«, kot jo že v uvodni besedi opiše Peter Svetina.

Prispevki

Nigella sativa v MGL zdravi vse, razen smrti

Prvi vtis, da gre za kuhinjsko temo, no, morda gospodinjsko zadevo, skratka za nekaj, kar s kančkom fantazije pooseblja dom, sploh ni tako zgrešen. Zakaj so se za to naročeno delo dramatičarka in režiserka v isti osebi, dramaturginja in umetniška vodja MGL odločile za tak naslov te novitete na Mali sceni, je na novinarski konferenci pojasnila Barbara Zemljič.

Prispevki

Izredne razmere v MGL; Raj, ki traja, je pekel…

To soboto bodo v MGL nastopile izredne razmere. Pravzaprav bodo v delu Falka Richterja nastopili Iva Krajnc Bagola, Branko Jordan in mladi gost Gašper Lovrec, (samo) trije na velikem odru, ob avtorski in produkcijski podpori ekipe pod vodstvom režiserja Jana Krmelja in dramaturginje Petre Pogorevc.

Nova bera Cankarjeve založbe – Od zbirke Moderni klasiki, do popotovanj po (zgodovinski) Evropi

S prvim decembrskim dnem so pri Cankarjevi založbi priredili tiskovno konferenco, kjer so predstavili tri nove naslove zbirke Moderni klasiki ter potopisne zapise Fado in knjigo Zadnji dnevi v stari Evropi. Nove pridobitve sta skupaj s prevajalci in pisci spremne besede prestavila oba urednika Cankarjeve založbe Aljoša Harlamov in Andrej Blatnik, ki je tudi predstavil knjigo Zadnji dnevi v stari Evropi.

A propos

A propos: Kultura za popolno okrevanje; Dr. Danica Purg: IEDC je poslovna šola in galerija na treh stebrih – trajnostnem razvoju, umetnosti in etiki.

Spoštovane gospe, cenjeni gospodje, to je Radio KAOS in oddaja A propos: Kultura nove normalnosti, v kateri so naši sogovorniki ustvarjalni in vplivni ljudje, ki delujejo na področjih kot so umetnost, znanost, izobraževanje, raziskovanje, prodorno poslovanje in vzdržna, trajnostna proizvodnja, ustvarjanje novih možnosti in priložnosti za sonaravno in krožno gospodarjenje in kar je še takih reči. Skratka, to so ljudje, gospe in gospodje z mnogimi strokovnimi, vodstvenimi, voditeljskimi izkušnjami in/ali dobrimi idejami in projekti, ki jim krize, tudi ta, zastrupljena s pandemijo covida-19, pomenijo predvsem izziv pri iskanju odgovorov na razvojna vprašanja; Med ključnimi za naš niz oddaj A propos je vprašanje ali so lahko kultura, umetnost, znanost in raziskovanje pot do nove postpandemične normalnosti; Ali če se vprašamo retorično, morda celo utopično: ali so te dejavnosti v teh zastrupljenih časih lahko učinkovitejše kot vakcina?

A propos: Umetnost za popolno okrevanje; Ko igraš Mozarta, si gol – ob upoštevanju PCT pa tudi zdrav, ozdravljen – in publika tudi.

Sogovornik Radia KAOS v tej oddaji A propos: Umetnost za popolno okrevanje je direktor Slovenske filharmonije Matej Šarc; Povod za ta pogovor je bila nedavna predstavitev nove sezone in njena otvoritev ter neke vrste obračun s prejšnjo – s pozitivnim izidom. Vse kaže, da kulturo vse bolj razumemo kot vakcino, umetnost - že njen najmanjši odmerek pa je lahko orodje in pot za popolno okrevanje; Ta naša oddaja ima tudi podnaslov - Kultura, umetnost, znanost in raziskovanje v novem, postpandemičnem svetu.

POPKAOS

Zlatko Kaučič: Glasba Arkos Quinteta je zahtevno jazzovsko ustvarjanje.

Petindvajseti in hkrati zadnji koncert 62_Jazz festivala Ljubljana smo poslušali in si ga ogledali v noči med zadnjo julijsko soboto in prvo avgustovsko nedeljo. Občinstva je bilo manj kot na koncertu Johna Medeskija večer prej, ko je bil Klub CD dobro napolnjen; Verjamem, da sta bila razloga za nekaj manjše zanimanje vsaj dva, zagotovo pa to ni bila cena vstopnice, ki je bila za koncerte v Klubu pičlih 15 evrov. Štiri dni raznolike jazz godbe je bilo že sama po sebi s 24 koncerti pred tem dobra merica jazza za različne generacije in okuse.

Orleki med epidemijo: s kolesom v Ljubljani in Prekmurju, v Revirjih pa peš in z inštrumenti, tudi s kavča

Z Vladom Poredošem, frontmanom Orlekov, sva se pogovarjala v nedeljo, tretji dan, podaljšanega praznika dela, ki ga, odltej, ko ga je desničarski del liberalne oblasti v imenu varčevanja skušal neuspešno skrajšati za en dan – tako kot jim je to za celih 5 let uspelo z drugim januarjem; Pozdravila sva se z vzklikom Živela Prvi in drugi maj! Praznovanje, slavljenje dela in izkazovanje časti delu, ki je v njegovih krajih, v Revirjih, z razlogom globoko in trdno zakoreninjena tradicija, je bilo tudi iztočnica za najin pogovor.

Ljubljana

Ne, bliskavica… Bila je strela. Joco je preživel; nastala so Leta preloma.

Septembra smo objavili prvi del pogovora z mojstrom fotografije Jocom Žnidaršičem, katerega razstavo z naslovom Leta preloma so v Galeriji Cankarjevega doma odprli junija meseca, pred praznovanjem tridesete obletnice osamosvojitve Slovenije. Sredi poletja nas je povabil na ogled razstave in ob tej priložnosti smo tudi posneli intervju; Prvi del smo ob javili septembra, sklepni del pa objavljamo tokrat, nekaj dni pred zaprtjem razstave - če je ne bodo morda za kak teden še podaljšali; Razstavljene fotografije, postavitev razstave ter zgodbe, ki jih tkejo Žnidaršičeve fotografske pripovedi o letih, ko se je prelamljala zgodovina Slovenije, vsekakor zaslužijo pozornost ne le sodobnikov tega časa, morda še bolj tistih mladih in najmlajših, ki jih niso doživeli.

Smaragdne barve so luči tam čez in so dragi kamni. V MGL je (poslej) Le eden: Jožica Avbelj kot Gatsbyjeva Daisy.

V sredo bodo na Mali sceni MGL krstno uprizorili delo mladega dramatika z že kar nekaj opaznimi raznoterimi angažmaji v slovenskem gledališkem prostoru. Povabili so ga, da napiše dramsko besedilo posebej za izjemno igralko, prvakinjo Jožico Avbelj; Za to sezono so ga ustoličili kot rezidenčnega avtorja; Dramsko besedilo Le en smaragd je napisal Jaka Smerkolj Simoneti; Posebej za Radio KAOS smo ga, z razlogom, ker pri nas vemo, kako je s tem, najprej vprašali, če je morda že poročen ali pa je Smerkolj Simoneti njegov deški priimek, se pravi od rojstva?